Poslovni vidik

Podjetnikom, vodilnim osebam in vsem, katerih naloga je zagotoviti čim učinkovitejše uvajanje in zagotavljanje delovanja informacijskih sistemov, na tem mestu predstavljamo naše veščine in strokovne usposobljenosti za doseganje teh ciljev predvsem s poslovnega vidika.

Varnosti pri tem posebej ne izpostavljamo, saj so vse aktivnosti v prvi vrsti podrejene tudi varnemu delovanju.

Centralizirano upravljanje informacijskega sistema

Število naprav povezanih v informacijski sistem se nenehno povečuje. Nekaj zaradi novih delovnih mest, nekaj zaradi potrebe po uporabi informacijske tehnologije na delovnih mestih, ki v preteklosti niso potrebovala take podpore, nekaj pa tudi zaradi funkcionalno izpopolnjenih naprav, ki omogočajo novo uporabo.

Vsem tem različnim napravam (namizni in prenosni računalniki, tiskalniki, večfunkcijske naprave, pametni telefoni, tablični računalniki, …) je potrebno zagotoviti nadzorovan in varen dostop do virov informacij shranjenih znotraj in zunaj podjetja. Današnje gospodarske razmere ne dopuščajo povečevanja stroškov, tako finančnih kot kadrovskih, za obvladovanje povečanega števila naprav. Naš odgovor na nastale izzive je centralizirano upravljanje naprav s tehnološko naprednimi rešitvami, ki zagotavljajo stroške upravljanja, pretežno neodvisne od povečanega števila naprav v informacijskem sistemu podjetja.

Zmanjševanje stroškov upravljanja uporabniškega delovnega okolja

Pri upravljanju uporabniškega delovnega okolja, s čimer so mišljeni predvsem osebni računalniki in na njih nameščena programska oprema, največ stroškov povzroča odpravljanje zastojev v delovanju, ki so posledica posegov samih uporabnikov. Običajno nastavitve uporabnikom omogočajo nameščanje poljubne programske opreme (tudi take, ki ni namenjena opravljanju službenih nalog) in spreminjanje večine nastavitev.

Odpravljanje težav zaradi posegov uporabnikov osebju, ki skrbi za delovanje informacijskega sistema, pogosto vzame največ časa. Zato ga vedno primanjkuje za pomembnejše naloge, kot so preventivno vzdrževanje in optimizacija delovanja sistema.

Naš odgovor na upravljanje delovnega okolja je vpeljava mehanizmov za upravljanje omejitev, ki na eni strani preprečujejo neželene posege uporabnikov v delovanje in nastavitve delovnih postaj, na drugi strani pa ne omejujejo opravljanje nalog, ki se izvajajo na posameznem delovnem mestu in v odvisnosti od posameznega uporabnika.

Nadzorovanje pravilnega delovanja vseh poslovnih funkcij informacijskega sistema in kvalitetno odzivanje na nepričakovana odstopanja

Ugled informatike v podjetju je v prvi vrsti odvisen od neprekinjenega delovanja vseh njegovih funkcij, v primeru zastoja ali okvare pa od hitrosti diagnosticiranja napake in  ustreznega ukrepanja za začasno ali popolno odpravo zastoja. Pogosto se dogaja, da so uporabniki tisti, ki obvestijo presenečene upravljavce informacijskega sistema, da je prišlo do zastoja, kar še dodatno poslabša pogosto slabo mišljenje o tej službi.

Naš odgovor je vpeljava nadzornega sistema, ki neprestano spremlja delovanje vitalnih delov informacijskega sistema. V trenutku zastoja ali okvare s pomočjo sodobnih komunikacijskih mehanizmov takoj obvesti upravljavca informacijskega sistema o prizadeti napravi in vrsti dogodka. Tako se reševanje lahko takoj prične. Na telefonske klice jeznih uporabnikov pa se odgovarja z besedami: “Že popravljamo!”.

Nadzorni sistem poleg vpogleda v trenutno stanje in predhodno sosledje dogodkov beleži tudi obremenjenost in izrabo virov informacijskega sistema. S pomočjo tako zbranih podatkov je enostavnejše poiskati preobremenjene komponente in ozka grla, ki so vzrok za počasno delovanje posameznih funkcij informacijskega sistema. Tudi načrtovanje investicij v razširitev zmogljivosti informacijskega sistema je na podlagi daljšega samodejnega zbiranja podatkov, predvsem pa iz njih razvidnih trendov, bistveno enostavnejše, še posebej za daljša obdobja.

Zasnova računalniškega centra, ki se enostavno odziva na spreminjajoče potrebe poslovanja in omogoča zmanjševanje stroškov upravljana celotne računalniške in komunikacijske infrastrukture

V današnjem svetu se vse zelo hitro spreminja. Poslovanje podjetja je potrebno nenehno prilagajati razmeram na trgu in se hitro odzivati na nove priložnosti. Informacijski sistem mora enostavno in stroškovno ugodno nuditi podporo vsem spremembam poslovanja, ne pa da je, tako kot se pogosto dogaja, ovira pri njihovi vpeljavi.

Običajno je poglavitna ovira pri vpeljavi sprememb obseg dela, ki ga je potrebno opraviti. Če je informacijski sistem ustrezno načrtovan in stalno nadzorovan, če je upravljanje v vseh segmentih centralizirano, viri pa virtualizirani, potem je tudi obseg dela ob spremembah povsem obvladljiv.

V nekaterih primerih je smotrno preseliti del, morda pa tudi celoten računski center v »oblak«. Oblačne storitve prinašajo nekatere prednosti in možnosti, ki jih do sedaj nismo imeli in razširjajo in dopolnjujejo lokalne virtualizirane računalniške centre.

Za najem storitev se plačuje sproti in glede na porabo, torej investicije v nakup opreme niso potrebne. Poslovanje je mogoče začeti ali razširiti brez velikih začetnih stroškov.

Uporabo oblačnih storitev je možno prilagajati obsegu poslovanja. Če se obseg nepričakovano poveča, se lahko hitro in enostavno poveča zmogljivost sistema. Enako je možno uporabo storitev zmanjšati v primeru sezonskih nihanj ali drugih razlogov. Stroški za uporabo oblačnih storitev pa se povečujejo ali zmanjšujejo v skladu z obsegom uporabe.

Z uporabo oblačnih storitev lažje in enostavneje zagotovimo neprekinjeno poslovanje podjetja v primeru večje okvare ali druge katastrofalne situacije v lokalnem računskem centru podjetja. Oblačni računski centri so že zaradi svoje narave na drugi geografski lokaciji, tako da so tam shranjene kopije podatkov na voljo za takojšnje nadaljevanje poslovanja. Tudi če so podatki shranjeni edino v oblaku, ponudniki storitev na zahtevo zagotavljajo, da se kopije podatkov shranjujejo na geografsko različnih lokacijah.

Revizija informacijskih sistemov

Revizija ima več ciljev.

Prvi je, da na razumljiv način predstavi vodstvu in lastnikom podjetja stanje informacijskega sistema iz različnih zornih kotov. Kako je poskrbljeno za varnost, za nadaljevanje poslovanja v primeru kalvarije, kakšna je tehnološka razvitost, stroškovna ustreznost, kompetentnost strokovnih kadrov. Poleg izsledkov pregleda lahko poda tudi napotke za spremembe.

Drugi je, da strokovnemu kadru predstavi ugotovljene pomanjkljivosti in ga usmeri oz. mu pomaga pri njihovem reševanju.

Pogosto je revizija informacijskega sistema potrebna tudi zaradi ugotavljanja skladnosti z domačimi ali mednarodnimi predpisi.